Kviz "Čarobni venčki sv. Ivana"

Spletanje venčkov sv. Ivana je šega, značilna za vasi na Krasu. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junij). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in njihove domove varovali pred nesrečami, jim prinesli srečo in zaščito.

Osnovna, po izročilu tudi edina sestavina venčka, je ostra homulica z rumenimi zvezdastimi cvetki, na Krasu znana kot rumeni križci. Danes uporabljajo še šentjanževke, ivanjščice, sivko, rožmarin in druge travniške rastline, ki bi dale soncu moč v krajših dnevih.

Venčke se dela tako, da se na obročke iz vrbovih, leskovih vej ali srobota navežejo šopki rož. Na kresni dan venčke obesijo na vhodna vrata hiš, kjer visijo do naslednjega kresa.

V slovenskem ljudskem izročilu so se ohranile različne legende o čudežnih dogodkih v kresni noči, da je mogoče videti vile, škrate in razumeti govorico živali, če imaš v čevlju praprotno seme.

V Štanjelu oživljajo in ohranjajo tradicijo spletanja venčkov člani Kulturno etnološkega društva Venček. Ob Kresu spletejo venčke za vse hiše v vasi.